Zapleti, krizne situacije, afere in druge hude zgodbe v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Šolsko leto se je komajda dobro začelo – šteli smo prve septembrske dni – ko so se vzgojno-izobraževalni zavodi začeli soočati s prvimi resnejšimi zapleti. Pričakovano; v okoljih visokih pričakovanj se hitro, rado in pošteno zaplete. Šole in vrtci pa delujejo v okolju najvišjih družbenih pričakovanj, ki jih ni mogoče vselej izpolniti in težave so hitro tu.

 

krizne-situacije-v-solahZaplete se lahko kjerkoli, kadarkoli

Vodstva šol in vrtcev se praviloma hrabro prebijajo čez zakone, podzakonske akte in odredbe, pišejo in uresničujejo delovne, finančne, kadrovske in razvojne načrte, razporejajo sredstva za materialne stroške, investicije, investicijsko vzdrževanje in posodabljanje izobraževalnega procesa, predlagajo sistemizacijo delovnih mest zavoda, usklajujejo število delovnih mest glede na obseg dela in normative v šole, vodijo delo učiteljskega zbora in skrbijo za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih, skrbijo za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, spremljajo novosti na področju vzgoje in izobraževanja, spodbujajo sodelovanje v različnih projektih…. In to je samo del nalog, ki jih vodstva  potrpežljivo, vestno in praviloma tudi uspešno opravljajo, četudi so mestoma lahko razlog za resen zaplet, tudi krizno situacijo. A resnično se zaplete, ko pridemo do odnosov.

Odnosi med sodelavci
Odnosi v kolektivu so vedno izziv, saj smo si ljudje različni in so različna tudi naša pričakovanja, cilji, odnos do dela in do soljudi. V šolskem kolektivu je potrebno individualne cilje in želje nenehno prilagajati skupnim ciljem in sodelovati z ljudmi, ki so nam blizu in s tistimi, ki nam niso, kar ni vselej preprosto. A za dobre, spoštljive odnose v kolektivu, med sodelavci, je vredno garati in si zanje vsak dan znova prizadevati, sicer ne bo pravega sodelovanja, zaupanja, spoštovanja…

Nihče vas ne more tako prizadeti…
Iz zapletov v odnosih se rojevajo najteže krizne situacije, tudi v šolstvu. Nihče vas ne more tako raniti, kot se lahko ranite med seboj, zato pazite drug na drugega. Učenci, starši in drugi akterji sčasoma odidejo, sodelavci pa ostajate in od vaših medosebnih odnosov je odvisno veselje do dela ali pač glavobol ob misli na nov delovni dan.

Odnosi s starši
Skrhani odnosi med zaposlenimi so resna težava, a resnično se zaplete, ko pridemo do odnosov s starši oz. drugimi zakonitimi zastopniki učencev. Pričakovanja staršev do vrtca in šole se krepijo, krepi se njihova (ne)moč; tudi zato, ker ne upravljamo z njihovimi pričakovanji, obenem pa raste skrb, nemoč, nemir, celo strah kolektivov in v vodstev šol in vrtcev, ki so preplavljeni z izrednimi, presenetljivimi, težko obvladljivimi, predvsem pa izjemno stresnimi situacijami. Pričakovanja, da smo v odnosu vrtec&šola – starši sami odrasli, racionalni ljudje, ki imamo pred očmi dobrobit otroka in se bomo v tem smislu mirno dogovorili za ustrezno, ali vsaj kompromisno rešitev, niso vedno uresničljiva.

Vas bomo dali pa medije
Ne, ljudje nismo racionalna bitja in prav za vsakega izmed posameznikov, ki vstopajo v šolski prostor, ne moremo dati roke v ogenj, da ga prežemajo dobrota in toplina in skrb. Graditi zaupanje in odnose s starši, ki, prepričani, da je to v otrokovo dobro, »odločno ukrepajo« (ponavljajoče se prijave oz. pobude na različne inšpekcije, pravni ukrepi, medjska publiciteta), je sodobni izziv, ki ga s šolami in vrtci vedno pogosteje rešujemo. Zelo malo je potrebno, pa določen segment staršev »obupa« nad šolo ali vrtcem, začne zavračati vsakršno komunikacijo z institucijo, ki šola njegovega otroka in išče pomoč zunaj institucije. Graditi zaupanje s temi starši in obenem pojasnjevati situacijo vsem, ki jih ti posamezniki v svoji zaskrbljenosti, ranljivosti, nemoči, jezi… prikličejo v šolo ali vrtec in ki po uradni dolžnosti dejansko tudi pridejo, je izziv, s katerim se morajo vodstva šol in šolski kolektivi vedno pogosteje ukvarjati in nič ne kaže, da bo vzgojno-izobraževalnim zavodom to v prihodnje prihranjeno.

Pravočasno zaznati razpoke v odnosih…
Zato je pomembno, da se vzgojno-izobraževalni zavodi izobražujejo na področju preprečevanja in upravljanja kriznih situacij, afer in drugih hudih zgodb v šolskih klopeh ter krepijo odnose v kolektivu in s starši. Pravočasno zaznati razpoko v odnosih znotraj kolektiva ali s starši in ustrezno ukrepati, je največ, kar lahko šola/vrtec naredi za preprečevanje hudih zgodb. Včasih je ta trenutek žal zamujen, ker informacije o tem, kako zelo se zapleta, pridejo do vodstva šole prepozno. A tudi v teh primerih se izkaže, da je kolektiv zaznal problematiko, a je upal, da bo nekako izzvenela. Nikoli ne izzveni. Zato je pomembno, da sodelavci znajo in upajo spregovoriti o težavah in spodbuditi vodstvo k ustrezemu, pravočasnemu ukrepanju.

Ne odlašajte!

Krizna situacija se namreč že po petinštiridesetih izgubljenih minutah začne širiti in zapletati. Šest ur brez ustreznega ukrepanja krizno situacijo poglobi do te mere, da notranji resursi za njeno razrešitev najverjetneje ne bodo več zadoščali. Tri dni brez ustreznega ukrepanja in odziva pomeni, da je zgodba predmet družbene razprave; najdemo jo na spletu in na socialnih omrežjih, v medijih, na delu so govorice, javno ogorčenje začne naraščati in se stopnjevati. Profesionalni upravljalci kriznih situacij bomo skupaj z vodstvom potrebovali več dni, da krizno situacijo v tej fazi zajezimo in teden ali dva za odpravo posledic. Do dva tedna brez ustreznega upravljanja krizne situacije pa pomeni, da šola, vrtec, vodstvo, pa tudi zaposleni že utripijo resno škodo, ki jo bo težko popraviti. Posledice v tej fazi čutijo tudi učenci in njihovi skrbniki. V tem primeru bomo potrebovali mesece, da vsaj deloma povrnemo ugled in zaupanje. Zato je pomembno, da ukrepamo takoj.

Prispevek je bil pripravljen in prvič predstavljen oktobra 2016 v okviru izobraževanja, ki ga je za poslovne sekretarke v šolstvu pripravila Educa. Na izobraževanju smo pri Urednici sodelovali z vsebinami upravljanja kriznih situacij v šolah in vrtcih.

Piše: dr. Damjana Pondelek, strateška svetovalka vodstvom in krizna komunikatorka, direktorica podjetja Urednica, odnosi z javnostmi, d.o.o.

Več o problematiki:

Pondelek, D. (2014): Krizne situacije in afere v šolah in vrtcih. Urednica, 19. december.
Dostopno prek: https://www.urednica.si/strokovne-vsebine/krizne-situacije-afere-v-solah-vrtcih/ (29.9.2016)

Pondelek, D. (2016): Šolske krizne situacije, afere in druge hude zgodbe. Urednica, 21. junij. Dostopno prek: https://www.urednica.si/solske-krizne-situacije-afere-in-druge-hude-zgodbe/ (29.9.2016).

Pondelek, D. (2016): Krizna situacija, afera? Ne čakajte, da bo minilo. Urednica, 6. september. Dostopno prek: https://www.urednica.si/krizna-situacija-afera-ne-cakajte-da-bo-minilo/ (29.9.2016).

Najhitrejša pot do nas: mobilni 041 773 540   e-pošta  info@urednica.si

Pri povzemanju naših vsebin, prosimo, navedite vir in povezavo.