Šolske krizne situacije, afere in druge hude zgodbe

Piše: Damjana Pondelek, strateška svetovalka vodstvom in krizna komunikatorka, direktorica podjetja Urednica, odnosi z javnostmi, d.o.o.


Družba ima do vzgojno–izobraževalnih zavodov visoka, vedno višja pričakovanja. Pričakovano, saj velja družbeno prepričanje, da je prav od vzgoje in izobraževanja pomembno odvisna prihodnost posameznika, odraščajočega človeka. Prav slednji – otroci in mladostniki v vrtcih in šolah – v družbi veljajo za najšibkejše in najbolj ranljive. V zapletenih, kritičnih situacijah se sicer pogosto izkaže, da so zelo ranljivi tudi vzgojno–izobraževalni zavodi in to v odnosu do vseh deležnikov, še posebej pa so ranljivi na sodišču javnega mnenja, kamor se vse pogosteje selijo šolske zgodbe.

Izobraževanja šolskih kolektivov o najtežjih situacijah v šoli ter o kreptivi odnosov v kolektivu in s starši

Ravnatelj je vedno vsaj malo »kriv«

V šolah in vrtcih smo v okviru upravljanja kriznih situacij videli in reševali že marsikaj. Nasilje vseh vrst in oblik, dejanja zoper nedotakljivost, zaplete pri ravnanju z davkoplačevalskimi sredstvi, zaplete pri izrekanju vzgojnih ukrepov, domnevno korupcijo, zapletene in ranjene odnose v kolektivu, morje anonimk, krvave boje ob reelekcijah, politične in ideološke boje na šolskih tleh…  Ne le krizne situacije, ki se rojevalo iz (ne)pričakovanih zapletov, ranjenih odnosov, neuresničenih ali neuresničljivih pričakovanj, nerazrešenih konfliktov, bolečine, ki se razlije v družbeni prostor. Vse pogostejše so tudi afere, sprožene z namenom javnega obračuna z nosilcem družbene funkcije, torej z ravnateljem, ki je  v družbenih očeh vedno vsaj malo »kriv«. Ljudje namreč vodstveno funkcijo enačijo s pozicijo moči, zanjo pa ni naklonjenosti in razumevanja. Družba bo sledila zgodbam in terjala odgovornost, ne glede na dejansko odgovornost vodstva. Ravnatelj v družbenih očeh ne bo nikoli žrtev, čeprav je v svoji vlogi v resnici izjemno ranljiv in nezaščiten. Podobno velja za predsednika sveta zavoda. Ali za kateregakoli drugega nosilca družbene funkcije.

Vodstva šol in vrtcev vsakič znova potre, da se v krizni situaciji in tudi ob vsakršni drugi zapleteni situaciji, presoja le tisto, kar je šlo domnevno narobe. Tisto, kar je šola pred tem storila dobrega (merjeno v odnosih, zaupanju, učnem uspehu in drugih rezultatih), ne šteje kaj dosti. V najbolj kritičnem trenutku celo prav nič. To, ob dejstvu, da od vodilnega v kritični situaciji vsi terjajo odgovore in jih hkrati ne morejo in niso pripravljeni sprejeti, je temeljna značilnost kriznih situacij, ki pa pretrese vse, ki jih osebno zadeva.

Izobraževanja vrtčevskih kolektivov o najtežjih situacijah v vrtcu ter o kreptivi odnosov v kolektivu in s starši

Velika pričakovanja, velika razočaranja

Na vzgojno–izobraževalne zavode se pripenjajo izjemna družbena pričakovanja, ki pa se kaj hitro prevesijo v silna razočaranja. Družba pričakuje, da bosta šola in vrtec prostor vzgoje, izobraževanja, strokovnosti, varnosti, predanosti, dobrote… Skratka edini prostor pod soncem, na katerega ne bo nikoli padla senca človeške slabosti in zmotljivosti. Razočaranja so tako neizbežna.

Za vzgojno–izobraževalne zavode so krizne situacije in afere že dolgo in vedno bolj realnost. Da ne bi ta realnost kot huda ujma odnašale vsega, kar vodstvo skupaj s svetom zavoda predano gradi, vodstva šol in vrtcev ter člane svetov zavodov spodbujamo, da pridobijo znanja, orodja in strokovno pomoč pri preprečevanju in upravljanju kriznih situacij, da bi lahko kritične situacije pravočasno zaznali, jih preprečevali oz. ustrezno upravljali.

Pritiski popustijo, slabe odločitve ostajajo

Delo članov svetov zavodov je obremenjeno s številnimi interesi, ki jih ni preprosto upravljati in lahko rojevajo krizne situacije in afere tako iz naslova upravljanja zavoda kot iz naslova zahtevnih odločitev, ki jih svet zavoda sprejema kot drugostopenjski organ pri odločanju v zadevah, za katere je pooblaščen s predpisi, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda. V kriznih situacijah in aferah so odnosi z vodstvom šole pod družbenim, političnim, medijskim in še kakšnim pritiskom. V takih trenutkih se je dobro zavedati, da pritiski popustijo, morebitne slabe odločitve, sprejete v nezavidljivih okoliščinah, pa ostajajo.

Upravljanje kriznih situacij in afer v vrcih in šolah, ko se bolečina prizadetih razlije v širši družbeni prostor. Zelo dragoceno je, če lahko šoli ali vrtcu pomagamo pred tem.

Družbena bolečina, težave in frustracije prestopajo šolski prag

Krizne situacije šol so pravi antropološki razgledni stolp za opazovanje delovanja celotne družbe,  njenih inštitucij in mehanizmov. Pri upravljanju šolskih situacij se namreč jasno izrišejo stiske, pričakovanja, zahteve in načini delovanja staršev, kolektiva, vodstva, regulatorjev, lokalne skupnosti, lokalne oblasti, organov pregona, centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, strankarskega sistema, politike (tudi šolske)…., skratka vseh, ki imajo v najbolj zahtevnih okoliščinah opraviti s šolo. Družbene težave, bolečine in frustracije prestopajo šolski prag in zgolj od modrosti vodstva zavoda in sveta zavoda, ter strokovne podpore šoli v krizni situaciji je odvisno, kakšne posledice bo to imelo za vse vpletene.

V letih, kar pri Urednici pomagamo šolam in vrtcem v najtežjih situacijah, še nismo srečali vzgojno–izobraževalnega zavoda, ki ne bi otrokom in mladim želel vse dobro in si za to tudi prizadeval. Vodstva si skupaj z zaposlenimi po svojih najboljših močeh trudijo, da bi bil(a) njihova šola, vrtec, dijaški dom…. prostor vzgoje in izobraževanja, znanja, varnosti in sprejetosti za vse otroke.

Izobraževanja ravnateljev o preprečevanju in upravljanju kriznih situacij in afer

Najboljše moči in nameni ne zadoščajo

A najboljše moči in nameni marsikdaj ne zadoščajo. V kriznih situacijah in aferah še zlasti in praviloma ne.  Obenem se je na najtežje trenutke težko pripraviti, saj jih, kar zadeva družbene odzive nanje, vodstva doživljajo kot nepričakovane, neupravičene, nepravične, silovite, uničujoče, ohromljujoče in tako vseobsegajoče, da jim ne omogočajo nobenih varnih oprijemališč. Tako prizadeti se ne morejo odzvati drugače kot osebno in obrambno, kar pa krizno situacijo še poglobi.  Praviloma namreč prav prvi ukrepi in odzivi vodstva odločajo o tem, ali bo neljubi dogodek oz. zaplet prerasel v neobvladljivo krizno dogajanje ali ne. V teh trenutkih je tesno sodelovanje vodstvo šole – svet zavoda ključno. Morebitna odsotnost zaupanja in sodelovanja bo krizno situacijo še razplamtela.

Preberite tudi: Krizne situacije in afere v šolah in vrtcih.

Najhitrejša pot do nas: mobilni 041 773 540   e-pošta  info@urednica.si

Pri povzemanju naših vsebin, prosimo, navedite vir in povezavo.

Prispevek je bil pripravljen junija 2016 v okviru izobraževanja, ki ga je za člane svetov zavodov v šolstvu pripravila Educa. Na izobraževanju smo pri Urednici sodelovali z vsebinami upravljanja kriznih situacij v šolah in vrtcih.