Ranjeni odnosi v kolektivu so ogledalo vodenja

Odnosi so ogledalo vodenja. Da bi lahko pomagali ranjenemu kolektivu, moramo pomagati vodjem, da se bodo lažje soočali z izzivi vodenja in znali in zmogli ustrezno poskrbeti za svoje ljudi. Ko okrepimo odnose in vodenje, sodelovanje in zaupanje, organizacija in njeni ljudje zažarijo.

Piše: Dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom ter direktorica podjetja Urednica

S podjetji, organizacijami, vodstvi in kolektivi se pogosto srečamo v hudih zgodbah, ko so mostovi porušeni in je zaupanja malo. Vsakič znova ugotavljamo, da vas nihče ne more tako prizadeti, kot se v delovnih odnosih ranite med seboj. S temi zamerami potem živite in delate in posledice so hitro tukaj. Ranjenim odnosom lahko pomagamo, vendar ne gre čez noč. Vsaj dvakrat toliko časa, kolikor se je zapletalo, si je treba vzeti, da zapletena razmerja in odnosi zaživijo na bolj zdravih temeljih in se v kolektiv spet povrnejo zaupanje, spoštovanje in varnost.

Prispek je objavljen v reviji Delodajalec, januar 2020

Zakaj se moramo toliko ukvarjati z odnosi

»Zakaj se moramo z odnosi toliko ukvarjati?« dostikrat potarnajo vodje. Pa si ob pogledu na številke in poslovne rezultate odgovorijo kar sami. Slabi odnosi in nezaupanje v kolektivu prinašjo manj zavzetosti za delo, slabo sodelovanje, preveč delovnih odsotnosti, preveč odhodov, več nesreč in napak pri delu, preveč slabe volje, ob tem pa, poleg ljudi, trpijo tudi rezultati in kakovost opravljenega dela. Zelo hitro se skrha tudi zaupanje drugih deležnikov. Zato odnosov v delovnih kolektivih ne smemo pustiti v nemar, saj se samo od sebe nič ne reši. Nasprotno. Ranjeni odnosi preraščajo v konflikte in spore, ki prestopajo bregove in se prelivajo v krizne situacije in druge hude zgodbe, ki prizadenejo vse. Zato je dobro, da se srečamo, preden posamezniki izgubijo upanje, da bo kdaj bolje. Kajti sodelavci iz nemogočih delovnih odnosov bežijo. Tisti, ki imajo možnost, si najdejo novo delovno okolje, drugi pa se umikajo v bolezen, apatijo, cinizem in druge samopreživetvene prakse, obremenjujoče za posameznika, kolektiv in prihodnost organizacije.

Sodelavci, ki so oropani varnosti in dostojanstva, žal ne morejo graditi okolja spoštovanja, pač pa delujejo samozaščitno, skušajo preživeti nemogoče odnose in k takšnim odnosom nehote prispevajo tudi sami.

Da bi lahko pomagali kolektivu, moramo pomagati vodstvu

Odnosi so ogledalo vodenja. Da bi lahko pomagali ranjenemu kolektivu, moramo zato najprej pomagati vodstvu, da se bo lažje soočalo z izzivi vodenja in znalo, zmoglo in hotelo  ustrezno poskrbeti za svoje ljudi. Vodenje je velika odgovornost in marsikdaj tudi težko breme. Marsikateri strokovnjak, ki se je izkazal pri svojem delu in mu je bila sčasoma zaupana še odgovornost vodenja, je na lastni koži izkusil, kako drugače in težje je v novi vlogi. Nihče se ne rodi kot vodja; vodstvene kompetence so povsem drugačne od strokovnih. Pridobimo jih z delom, izkušnjami in strokovno podporo in spremljanjem, vendar ne gre čez noč. Biti tu za druge, biti sodelavcem v podporo in jih voditi tudi, ko je še posebej težko – za to moramo dozoreti kot vodje in ljudje. Dejstvo, da vodja ni zvezda, pač pa pomaga sodelavcem, da žarijo, terja veliko miselni preskok, predvsem pa veliko profesionalizma, empatije, samozavesti in dobronamernosti. Samo tako je mogoče prebujati najboljše v sodelavcih in se veseliti njihovih uspehov in dosežkov, ki prinašajo uspeh in napredek vsem in so najlepša potrditev, da je organizacija na pravi poti in da vodja dela dobro.

Močan, samozavesten vodja sprejme pomoč

Posameznika, ki prevzema odgovornost vodenja, spremljamo na njegovi zahtevni in običajno precej samotni poti, mu pomagamo pri strateškem razmisleku, doseganju poslovnih ciljev, upravljanju sprememb, motiviranju sodelavcev in spodbujanju sodelovanja, delegiranju, razreševanju konfliktov, postavljanju meja, krepitvi sodelavcev in odnosov med njimi. Vodja, ki je dovolj močan in samozavesten, da sprejme pomoč in podporo pri svojem delu in tako hitreje napreduje, bo potrebne procese učenja in delovanja za spremembe in napredek bistveno lažje ustrezno spodbudil in zavestno spremljal tudi pri svojih sodelavcih.

Sprememba na bolje bo prinesla čisto drugačno energijo v delovno okolje in sčasoma se boste lahko veselili boljših odnosov v kolektivu in boljših poslovnih rezultatov. 

Ni bližnjic in hitrih rešitev

Na poti k boljšim odnosom v kolektivu večkrat slišimo  »a vi veste, koliko smo pri nas že naredili za boljše odnose…, enostavno ne gre…« Vodstva so, kar se odnosov tiče, precej slabe volje in tudi utrujena od dosedanjih neuspešnih poskusov. Izkaže se, da uspeha ni bilo in ni moglo biti, ker so poskušali urejati odnose s hitrimi, a neustreznimi rešitvami, ki ranjenim kolektivom niso v pomoč. Motivacijski vikendi, skupne športne aktivnosti, različne kratke delavnice in predavanja za zaposlene, timbildingi na tisoč in en način… Pa je prišel nov delovni teden in vse stare težave so se okrepljene vrnile v kolektiv in ljudem težko padle na dušo. To se zgodi, če se v organizacijah z generičnimi motivacijskimi spodbudami prebudi drobno upanje, da je lahko in da bo drugače. A samo od sebe in z danes na jutri ne bo prav nič drugače. Potrebne so sistemske spremembe, te pa terjajo svoj čas.

Začeti moramo pri vodstvu

Ne, pomanjkanja ali odsotnosti ustreznega vodenja, usmeritev, vrednot in smisla ni mogoče urediti tako, da sodelavce sem in tja peljemo na sladoled. Razumeti moramo, da obstajajo globlji vzroki za težave v kolektivu, zato moramo, da bi lahko pomagali kolektivu, najprej pomagati vodstvu, da spozna resnične vzroke in se nanje odzove z ustreznimi sistemskimi rešitvami, ki praviloma terjajo spremembo vodenja.

Dr. Damjana Pondelek, direktorica podjetja Urednica, je strokovnjakinja za strateški in krizni menedžement in strateška svetovalka vodstvom in kolektivom v zahtevnih okoliščinah. Te so močna spodbuda za nujne organizacijske spremembe, stabilno rast in krepitev podjetja, vodstva in sodelavcev. Podjetja spremlja v obdobju velikih sprememb in transformacije in pri tem svetuje lastnikom, vodstvu in sodelavcem. Pogovorimo se: damjana.pondelek@urednica.si

Zdraviti je treba vzroke, ne posledice

Razumeti moramo, da bodo le dobro premišljene sistemske rešitve kos resničnim vzrokom za težave v kolektivu. Ti vzroki so nemalokrat zakopani tako globoko, da se jih organizacija morda sploh ne zaveda več in je pozorna le še na posledice, t. j. na neustrezno delovanje v kolektivu, kjer se razraščajo izmikanje, bojkotiranje, spletke, prežanje na napake drugih, slaba produktivnost, beg v bolezen, odsotnost sodelovanja, zaupanja, motivacije… A takšno delovanje kolektiva je posledica in ne vzrok. Nefunkcionalno delovanje kolektiva terja izboljšanje procesov vodenja organizacije.

Nemogoči sodelavci?

Res so lahko v kolektivu tudi sodelavci, ki ne želijo ali ne zmorejo sodelovati in potrebujejo zdravstveno, psihosocialno ali kakšno drugo pomoč, nekateri tudi drugo delovno mesto ali okolje.  Te težave pomagamo odpravljati individualno. Ko pa je v težavah oz. grozi, da bo v težavah pretežni del kolektiva in celotna organizacija, pa se moramo resno lotiti procesov vodenja.

Ko okrepimo in dodamo potrebna znanja na področju vodenja kolektiva in organizacije in vzpostavljamo stabilnejše delovno okolje, se počasi začnejo vračati spoštovanje, zaupanje in varnost in s tem boljši odnosi in boljši rezultati.

Ne čakajte, da bo minilo.

Ne čakajte, da bo minilo. Ne mine. Iz slabšega na slabše gre. Je res treba čakati, da je zaupanje izgubljeno in se z vodstvi in kolektivi srečujemo v kriznih situacijah, aferah in drugih žalostnih zgodbah, ki se rojevajo iz ranjenih odnosov v kolektivih? Se mora res vse podreti, da lahko ponovno gradimo zaupanje, spoštovanje in varnost? To niso preproste in hitre poti, saj je potrebno odkrito soočenje z vsem, kar organizacijo dela ranljivo in z vsem, kar rani ljudi. Le tako je mogoče ustvariti prostor sistemskim spremembam, ki bodo organizacijo, vodstvo in kolektiv dolgoročno okrepile. To bistveno lažje storimo v času miru, dokler je zaupanje še tu.

Delavnica: Kako pomagati ranjenim odnosom v koektivu in okrepiti zaupanje

Podjetjem, organizacijam in ranjenih kolektivom lahko najbolj učinkovito pomagamo v delovnem kolektivu, a to ni vedno mogoče, saj odločitev za (po)moč zori počasi. V lanskem letu so do nas tako večkrat prišle prošnje, da bi se želeli udeležiti izobraževanja na to temo na “nevtralnem terenu.” Zato z www.urednica.si skupaj z ZDS ponujamo tudi to možnost. Oglejte si jo na spodnji povezavi:

https://www.zds.si/sl/dogodki/kako-pomagati-ranjenim-odnosom-v-kolektivu-in-okrepiti-zaupanje

Prijave sprejemajo na Združenju delodajalcev Slovenije do zapolnitve prostih mest. Veselim se, da se morda kmalu vidimo. 17. marec 2020 bo kmalu.  

 

Ranjeni odnosi? Težave v kolektivu? Izzivi vodenja in dela z ljudmi? Najhitrejša pot do nas:   041 773 540, info@urednica.si 

Če vas vsebina nagovarja, na spodnji povezavi prisluhnite še kratkemu pogovoru o ranjenih odnosih v kolektivih za Dnevnik Televizije Slovenija (klik na fotografijo):

 

 

 

 

 

 

Prisluhnite pogovoru za Radio Slovenija o krepitvi odnosov in vodenja, spoštovanja in zaupanja v delovnih okoljih za manj hudih zgodb (klik na fotografijo):