Vsakega posameznika, ki je na funkciji, ki ni strokovne narave, enkrat čaka dan potem. To je tisto jutro po izgubi, ko telefoni ne zvonijo več, ko vodilnega posameznika nihče več ne potrebuje, saj je vendar bivši.
Še včeraj junak, danes bedak. Njegova zgodba se je v očeh opazovalcev »končno« zaključila in njegov čas se je iztekel. Funkcija, s katero se je posameznik poistovetil, morda tudi navezal nanjo, zdaj pripada drugemu. Ljudje, ki dogajanje le neprizadeto opazujejo, navadno kar hitro sprejmejo, da je prišlo do spremembe; nemalokrat z olajšanjem. Med tem pa posamezniki, ki so čez noč izgubili nekaj, kar je bilo močan del njihove identitete, še leta žalujejo za izgubljenim, saj na to, da bo minilo, enostavno niso bili pripravljeni.
Malokdo zmore dostojanstveno oditi in živeti brez grenkobe naprej.
Življenje po izgubljeni vodilni funkciji obstaja, vendar je potrebno še za časa mandata razmišljati, da je vse zelo začasno in bo ugasnilo v trenutku, ko zastor pade. In zastor vedno pade – samo vprašanje časa.
Tudi, če je ta čas zelo oddaljen, bo za prizadetega posameznika prišel prehitro. Vedno pa, preden bi lahko uresničil svoje načrte in preden se bo lahko pripravil na odhod.
Jutrišnji dan ni nikomur obljubljen
Pomaga, če živimo z zavedanjem, da jutrišnji dan ni nikomur obljubljen. Ni garancije, da bomo jutri še živi in še manj, da bomo lahko še naprej opravljali neko funkcijo ali delo, ki nas veseli. Pomaga ohranjati ponižnost in hvaležnost za vse, kar nam je vsak posamezni dan dano postoriti.
Ne pozabite na bližnje in na prijatelje od prej
Pomaga, če se posameznik na funkciji zaveda, da so vsi morebitni privilegiji vezani na funkcijo in da jih dan potem ne bo več. Enako z ljudmi na profesionalni poti, ki jih vodilni posamezniki štejejo za prijatelje – zelo malo jih bo ostalo. Res zelo malo. Pomaga ohranjati prijateljstva od prej, kajti ljudje iz časa funkcije bodo odšli. Se včeraj navidezni prijatelji, dan potem pa se ne bodo več oglasili. Ne vidijo namreč več koristi in smisla. Pomaga, če tudi v času vodenja ne pozabite na bližnje in tiste tri najboljše prijatelje od prej. Ti bodo edini ob vas, ko pride ta čas.
Zato je pomembno, da med tem, ko skrbite za državo, skrbite tudi za družino in tiste tri resnične prijatelje. Vsi ostali bodo, ko zastor pade, iz vašega življenja izginili s svetlobno hitrostjo. Na to marsikdo ni pripravljen.
Od višine se zvrti
Pomaga, če si posameznik na funkciji ne dovoli višinske bolezni. To pomeni, da skozi življenje ne hodi z odnosom “a veste, kdo sem jaz” in ne uporablja svoje funkcije za dosego privilegijev in ugodnosti, ki se ponujajo. Dan potem ne bo nobenih privilegijev in ugodnosti več.
Funkcija ni edini smisel
Pomaga imeti se kakšno veselje v življenju, razen dane funkcije. Če si posameznik ne predstavlja, kaj bi sploh še lahko drugega počel, živi le za svoje delo in nanj veže svojo identiteto, bodo imeli psihoterapevti in psihiatri veliko dela, da takega človeka še kdaj sestavijo. Kajti dan potem funkcije in dela, v katerega bi se posameznik lahko zakopal, ne bo več in lahko nastane resna praznina oz. ne ostane nič, kar bi za takega posameznika imelo smisel.
Živite in odločajte pošteno
Zato je pomembno, da med tem, ko ste na navideznem vrhu, ki ni strokovne narave, ne poslušate siren, ki vam pravijo, da je vse ok, da vsi delajo tako, da bo za vse poskrbljeno, da vas bodo podprli, če se morda kaj zaplete. To se ne bo zgodilo. Na vaši črni polički bodo zbirali čisto vse tvegane odločitve, za katere ste posodili svoje ime in jo podrli takrat in tako, da bo najbolj bolelo. Zato pazite na odločitve, posebej na tiste, ki niso vaše, a so podpisane z vašim imenom. Kajti s tem imenom bo potrebno potem živeti naprej.