Notranja odpoved je klic na pomoč

Notranja odpoved je postopen, dolgotrajen, žalosten proces, ki gre z roko v roki z nabiranjem nezadovoljstva in razočaranj v posamezniku, ki sčasoma izgubi upanje, da bo v službi kdaj bolje. Njegovo umikanje je boleče zanj in za celoten kolektiv.

Piše: Dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom, podjetjem in organizacijam pri krepitvi odnosov in vodenja, upravljanju sprememb in kriznih situacij ter v drugih zahtevnih okoliščinah. damjana.pondelek@urednica.si

Prispevek je bil 22.7.2022 objavljen v časopisu Dnevnik, rubrika Zaposlitve in kariera

Vodja: »Ne vem, kaj je s sodelavko. Popolnoma je odsotna, kot da je zombi. Naredi ravno še toliko in tako, da ji ni mogoče očitati, da ne opravlja svojega dela ali da ga opravlja slabo. Za vsak naslednji dan pa ne vem, ali bo sploh prišla v službo. Enkrat se zjutraj ne počuti dobro, drugič ima nujen pregled pri specialistu, za katerega je seveda že dolgo vedela, vendar me o tem obvesti zadnjo minuto. Spet tretjič zbolijo otroci ali pa je slabo psu in ga mora nujno peljati k veterinarju. Kar naprej nekaj. Praviloma takrat, ko imamo pomemben sestanek, izobraževanje, projekt, ki ga je treba zaključiti do roka. Nenehno prosi za delo od doma, ki ji ga običajno tudi odobrim, samo da je ne gledam. Ko je prisotna na delovnem mestu, sodelavcem ne nameni nobene pomoči, pa tudi prijazne besede ne. Prav tako si ne more ali pač ne želi vzeti časa za kavico, skupno malico z nami. Zdi se, kot da se nas izogiba, nas vse ignorira in nas hkrati prezira.«

Razočaranje, žalost, nemoč

V primeru notranje odpovedi vodje pogosto poročajo o nezainteresiranosti sodelavca, njegovi apatiji, pogosti odsotnosti, nizki produktivnosti, slabi volji, pomanjkanju motivacije, odsotni ali kako drugače problematični komunikaciji ter doseganju zgolj minimalnih standardov. Povedo, da sodelavec ravna, kot da ga lastni delovni uspehi in rezultati ter rezultati in uspehi kolektiva in organizacije ne zanimajo več. Če se le da, se oseba, ki je izgubila upanje in smisel, izogiba skupinskim srečanjem, odklanja sodelovanje in se drži zase. Vodja ocenjuje, da je to izraz brezbrižnosti in maščevalnosti. Vendar pa se sodelavci, ki so dali notranjo odpoved, sodelovanju in sodelavcem ne izogibajo nalašč in s slabimi nameni, pač pa to počnejo iz obupa, razočaranja, žalosti in nemoči.

Oseba v procesu notranje odpovedi: »Ta služba mi je požrla vse živce. Delo je nezanimivo, dolgočasno, a to ni največji problem. Težava je, ker je vodstvo nemogoče in sodelavci gledajo samo nase. Tudi od njih ni nobene pomoči in spodbude. Moje težave nikogar ne zanimajo. Vodja mi nenehno očita, da ne naredim dovolj za naš kolektiv, a saj ga v resnici nimamo. Ne vodje, ki je to samo na papirju, pa tudi pravega kolektiva ne. To je v resnici skupina vase zazrtih posameznikov, kjer vleče vsak v svojo smer in pri tem varuje lasten hrbet in interese. Vodja nikogar ne pohvali in ne ceni našega dela. Nenehno pritiska na nas in nas spravlja v stres. Dokler vse teče, je to zanj samoumevno, ob najmanjši napaki pa je konec sveta. Posmehovanje in podcenjevanje boli. Na vsakem koraku, z vsakim pogledom in z vsako kretnjo ti daje vedeti, da si nevreden, nesposoben. V resnici ne verjame v nas in najbrž tudi vase ne. Vse skupaj je postalo nesmiselno in neperspektivno. Že dolgo nimam razloga, da bi si v službi prizadevala za nekaj več, saj tega »nekaj več« nikoli ni bilo in tudi ne bo. Počitim se ujeto, razvrednoteno in premalo cenjeno. Odšla bi, seveda, vendar ni tako preprosto. Poletni dopust sem si uredila tako, da se s šefom križava in bom imela do sredine septembra mir. Sicer pa še 14 let, 7 mesecev in dva dni …«

Predolgo nevidni

Sodelavci, ki so v procesu notranje odpovedi, trpijo. Pogosto imajo občutek, da so, skupaj s svojimi delovnimi prizadevanji, nevidni. Da jih ne sodelavci ne vodstvo ne opazijo v njihovem prizadevanju. V neki točki obupajo in se ne trudijo več, saj imajo občutek, da je situacija brezizhodna. Kljub temu pa praviloma ne bodo pravočasno zamenjali delovnega okolja, saj se počutijo izžeti in nimajo energije in ne volje za novo službo, nova pravila, nov kolektiv in kot se bojijo sami, nova razočaranja.

Vodja: »Na sestankih strmi v prazno. Ko jo soočimo s tem, nam nameni trpeč pogled, ki ga pospremi z vnaprej pripravljenim izgovorom. Slabo počutje, retrogradni Merkur, vroč dan, zahtevne stranke, pršice …, ni da ni. Ne daje nobenih pobud in zdi se, da je prav nič več ne zanima. Če jo izjemoma prosim za kakšno dodatno delo, pove, da tega ne more sprejeti, ker je preobremenjena. Kot vidimo po njenih objavah na facebooku vsak vikend in tudi čez teden, pa ni preutrujena za vse njene tekaške podvige, hribe in gore. V službi pa je mojstrica izogibanja obveznostim. Ne bo ostala niti minute dlje in ne bo naredila niti koraka več, kot je nujno potrebno. To zbija moralo celotnemu timu, ki me kot vodjo sprašuje, zakaj ji sploh dovolimo, da se tako brezbrižno in nezainteresirano obnaša in odmika od vseh nas.«

Dobro vodenje pomaga

Vodje večkrat prepozno opazijo, kaj se dogaja s sodelavcem, da bi lahko učinkovito in še pravočasno priskočili na pomoč in posamezniku v procesu notranje odpovedi dali občutek, da je potreben in pomemben za organizacijo oz. podjetje. Dobra preventiva pred notranjimi odpovedmi je pošten, odkrit odnos do sodelavcev. Pravočasne in konstruktivne povratne informacije so pomembne, spodbuda, pohvala in zahvala pa nadvse dragocene. Pomaga krepitev vodstvenih kompetenc, sistematično vzgajanje kolektiva za konstruktivno sodelovanje in komunikacijo ter nenehno prizadevanje za sodelovalno organizacijsko kulturo. Pomembno je sprotno reševanje zapletov in nesoglasij.

Ena na ena

Nadvse dragocen je iskren pogovor iz oči v oči, ki ga zmore spodbuditi vodja. Pomaga spoštljiva komunikacija, da se sodelavci zmorejo pogovoriti tudi o zahtevnih in perečih temah, brez obsojanja. Pomaga pregledno, transparentno, dobronamerno vodenje na vseh nivojih. Pomaga prizadevanje za spodbudno delovno okolje, v katerem je mogoče in varno oblikovati konstruktivne rešitve. Pomembno je vsakodnevno prizadevanje, da se sodelavci počutijo slišani, razumljeni, cenjeni in spoštovani. Dragoceno je graditi delovno okolje, kjer si sodelavci prizadevajo za skupne cilje in pri tem drug drugega podpirajo. Vodja je pri tem za zgled. Tako bo več zaupanja, spoštovanja in varnosti, več sodelovanja, manj notranjih odpovedi in manj hudih zgodb. 

Če vas vsebina nagovarja, za vaš kolektiv priporočamo naše naslednje delavnice:

  • Notranja odpoved je klic na pomoč.
  • Krepitev odnosov, komunikacije in sodelovanja.
  • Organizacijska kultura in naše vrednote – kako jih živeti v praksi.  
  • Vodenje težkih in čustveno zahtevnih pogovorov.
  • Podajanje povratnih informacij

Več informacij in uskladitev termina: info@urednica.si, 041 773 540