Se pogosto znajdete sredi razgrete razprave s sodelavci, kjer čustva odplavijo sleherni argument in nesoglasja preraščajo v osebne žalitve?
Piše: Dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom pri krepitvi organizacijske kulture, odpornosti, odgovornosti, odnosov, komunikacije in vodenja iz podjetja Urednica. Prispevek je bil prvič objavljen v časopisu Dnevnik, 18.7.2025
Vroči konflikti, polni jeze, frustracij in nesporazumov, so v delovnih okoljih pogosti. Če jih ne obvladujemo, poglabljajo nezaupanje, rušijo odnose in nas oddaljujejo od skupnih ciljev.
Tega je preveč
Vroči konflikti so kot čustveni viharji, ki besnijo v naših delovnih okoljih in za seboj puščajo razdejanje v delovnih odnosih, razpoke v zaupanju in seveda neopravljeno oziroma slabo opravljeno delo. Namesto da bi ustvarjali, reševali izzive in poskrbeli za stranke, smo v kolektivih ujeti v medosebna obračunavanja, ki jemljejo dragoceni čas. Vsaka ura, porabljena za preigravanje zadnjega spora in prepiranje s sodelavci, je ura preveč, saj je ekipa pod čustvenim pritiskom in ne more delati, kot bi bilo treba. Ure, dnevi in tedni brezplodnih očitkov in zamer se razraščajo čez vse mere in dušijo zavzetost sodelavcev in odpornost organizacij. Energija, ki bi morala krepiti sodelovanje in rezultate, odteka v prazno. V čustveno uničujočih bitkah ni zmagovalcev, saj v ognju jeze, frustracij in zamer izgubljajo sodelavci, vodstvo, stranke, celotna organizacija. Zato moramo začeti graditi organizacijsko kulturo spoštovanja, zaupanja in varnosti, delovno okolje, kjer se bomo kljub nesoglasjem zmogli poslušati, se spoštljivo pogovarjati in (so)delovati za skupne cilje.
Pogum in modrost za iskanje rešitev
Vroči konflikti – čustveno nabiti spori, polni strasti, jeze ali frustracij – so v delovnem okolju pričakovani. Zakaj? Ker smo ljudje. Vsakdo prinese v pisarno svoje vrednote, osebnost, pričakovanja, bolečine. Ko se križajo različni pogledi, pritiski, roki in omejeni viri, je le vprašanje časa, kdaj bo iskra zanetila požar. Da bi vroče konflikte obvladali in jih izkoristili za skupno rast, potrebujemo več profesionalizma, več dobrega vodenja in več čustvene inteligence. Profesionalizem zagotavlja spoštovanje in osredotočenost na rešitve. Dobro vodenje usmerja ekipo k dialogu in preprečuje eskalacijo konfliktov. Čustvena inteligenca pa omogoča razumevanje čustev in krepi odnose. Ko okrepimo profesionalizem, dobro vodenje in čustveno inteligenco, ustvarjamo delovno okolje, kjer konflikti postajajo možnost za izboljšanje sodelovanja in produktivnosti in ne nepremostljiva ovira. S krepitvijo ključnih vodstvenih in socialnih kompetenc lahko organizacija uspešno blaži negativne učinke konfliktov in gradi močnejšo, bolj povezano, zavzeto in uspešno ekipo. Pomembno je, da se pogovarjamo o pričakovanjih in občutkih sodelavcev, ne le o nalogah. Pomembno je, da težave rešujemo pravočasno. Pomembno je, da si prisluhnemo med seboj in gradimo okolje, kjer je varno izraziti mnenje, še preden se zamere nakopičijo.
Sredi čustvenih viharjev nas varuje profesionalizem. Je osebnostna drža, zavestna odločitev, ki smo jo dolžni najprej sebi.
Profesionalizem je zavestna odločitev
Profesionalizem je tista nevidna, a močna vez, ki nas varuje tudi sredi čustvenih viharjev. Profesionalizem je osebnostna drža, zavestna odločitev, ki smo jo dolžni najprej sebi. Če se tako odločimo, zmoremo tudi v čustvenih viharjih ostati mirni in osredotočeni na rešitve. Tudi ko je težko, lahko delujemo in govorimo spoštljivo in izbiramo besede, ki gradijo, ne rušijo. Ko sodelavci vsakič znova doživijo, da sta profesionalizem in spoštovanje pričakovani standard, je toksičnega vedenja manj, delovno okolje pa (p)ostaja prostor, kjer zmoremo konstruktivno reševati konflikte in drug drugega podpreti.
Dobro vodenje je ključno
Dobro vodenje pomeni, da ne bežimo pred spori ali jih pometamo pod preprogo, pač pa se z njimi soočimo z odločnostjo, empatijo in jasno vizijo. Dober vodja vidi onkraj jeze in zamer ter prepozna, kaj ekipa v resnici potrebuje, in jo usmerja k iskanju konstruktivnih rešitev. To zahteva veliko poguma in modrosti, saj je lažje ignorirati napetosti kot pa se soočiti z njimi.
Pomembno je, da je vodja zgled. Z ohranjanjem mirnosti, spoštovanja in osredotočenosti na skupne cilje vodja sodelavcem vsakič znova pokaže, kako se konstruktivno spoprijeti s konflikti. Tako spodbuja zaposlene, da zavestno gradijo odnose – tudi ko je težko. Tako konflikti sčasoma postajajo priložnost za izboljšanje odnosov in sodelovanja, priložnosti za učenje, rast, pot do močnejše, bolj povezane ekipe. Da, za spremembe na bolje potrebujemo zavestno odločitev, znanje, angažirano delovanje, dobronamernost, potrpljenje in čas. Predvsem pa potrebujemo dobro vodenje, ves čas.
Čustvena inteligenca, kje si?
Vroči konflikti so ples čustev – jeze, frustracije, strahu in bolečine. Ta ples kaotičen, poln spotikanj in ranjenih src. Čustvena inteligenca pa sodelavcem in vodjem omogoča, da prepoznajo in upravljajo svoja čustva ter razumejo čustva sodelavcev, kar vodi k bolj konstruktivnemu reševanju sporov. V središču čustvene inteligence je samozavedanje, naš kompas po čustvenem labirintu, ki nam pomaga prepoznati čustvene sprožilce in nadzorovati naše reakcije. Ko nas doleti oster komentar sodelavca, ne planemo z obtožbami, ampak zadihamo in zavestno izberemo miren odziv namesto impulzivnega rafala. Empatija nam pomaga razumeti čustva in perspektivo sodelavcev, kar zmanjšuje nesporazume in razpoke v delovnih odnosih, krepi razumevanje in gradi zaupanje.
Skupaj naprej
Večina zaposlenih nima znanja, orodij za reševanje konfliktov na delovnem mestu, zato jih moramo podpreti. Usposabljanja za obvladovanje konfliktov niso luksuz – so nuja, ki sčasoma preobrazi toksično delovno okolje v prostor sodelovanja, ustvarjalnosti in zaupanja. To se ne zgodi čez noč, a vsebine razumevanja narave konfliktov, pričakovanj sodelavcev, aktivnega poslušanja in spoštljive komunikacije, profesionalizma, odgovornosti, sodelovanja za skupne cilje … prinašajo hitrejše in bolj učinkovito reševanje sporov, vračajo zaupanje, okrepijo zavzetost, preprečujejo stopnjevanje konfliktov, zmanjšujejo stres in odhode. Zaposleni, ki zmorejo krmariti skozi čustvene viharje na delovnem mestu in sicer, so bolj zadovoljni, bolj produktivni in bolj povezani. Organizacija, ki razume, da je sodelavcem v njihovih odnosih in komunikaciji treba priskočiti na pomoč, gradi skupno prihodnost, kjer so konflikti priložnosti za rast in ne razlog za kopičenje zamer. Čas je, da sodelavce podpremo, da bodo zmogli razumeti, kako lahko presežejo stoletne zamere in k boljšim delovnim odnosom in okolju spoštovanja, zaupanja in varnosti prispevajo tudi sami. Pri Urednici vodstvom in delovnim kolektivom s podpornimi svetovanji in delavnicami pomagamo razumeti naravo konfliktov, pričakovanja sodelavcev in vodstva, spodbujamo krepitev aktivnega poslušanja, spoštljive komunikacije, profesionalizma, odgovornosti, sodelovanja za skupne cilje … Program Skupaj naprej omogoča hitrejše in bolj učinkovito reševanje sporov, vrača zaupanje, okrepi zavzetost, preprečuje stopnjevanje konfliktov, zmanjšuje stres in odhode. Pogovorimo se. Čas je.
