V Mednarodni smučarski zvezi (FIS) je nekaj dni pred predsedniškimi volitvami izbruhnil nov val turbulenc. Švicar Urs Lehmann, nekdanji svetovni prvak v smuku in dolgoletni predsednik švicarske smučarkse zveze, je po manj kot letu dni odstopil s položaja izvršnega direktorja FIS. Funkcijo je prevzel septembra 2025, torej manj kot leto dni nazaj. Njegovo imenovanje in delo naj bi pripomoglo k modernizaciji, večji transparentnosti in tesnejšemu sodelovanju med mednarodno zvezo ter nacionalnimi zvezami. Nič od tega se ni zgodilo, ker se zaradi razlik v temeljnih vrednotah, šibke organizacijske kulture in notranjih struktur ter prevlade politike ni moglo zgoditi. Poglejmo, kako močno lekcijo iz kriznega in kadrovskega managementa prinaša ta žalostna zgodba.
Odstop
Odstop je posledica hudih in dolgotrajnih nesoglasij s predsednikom Johanom Eliaschem, zlasti glede finančnega stanja organizacije. Medtem ko Eliasch zagotavlja, da FIS posluje po načrtih, je Lehmann nenehno opozarjal na bistveno bolj zaskrbljujoče razmere. Lehmannov odhod je sprožil val kritik z vseh strani. Volitve tako potekajo v ozračju globoke razklanosti. Ta dogodek ni le osebni spor dveh vodilnih mož, temveč simptom globljih strukturnih težav, ki so botrovale krizi.
Klasičen primer slabo obvladane krize
Z vidika kriznega managementa gre za učbeniški primer, kako se notranji konflikt, če ni pravočasnega in strokovnega posredovanja, hitro razvije v krizno situacijo ugleda in zaupanja. Namesto da bi vodstvo takoj vzpostavilo strukturiran dialog, neodvisno finančno revizijo in se potrudilo z iskanjem kompromisov, je dokončno počilo. Kriza je iz notranjega nesoglasja prerasla v javni škandal.
Slabo komuniciranje
Informacije o dogajanju uhajajo prek medijev in nacionalnih zvez, FIS pa izgublja nadzor nad situacijo in komunikacijo. Kjer ni informacij, se širijo govorice, vedno. Organizacija, ki ne obvaduje in ne usmerja toka informacij (kar je mogoče storiti s proaktivnih, transparentnim komuniciranjem), ne more ustrezno upravljati krizne situacije.
Politični boj nad institucionalnim reševanjem
Lehmann se je znašel v primežu političnih pritiskov pred volitvami. Ker je začel razkrivati finančno sliko (oh, kako rado se zaplete tik pred volitvami), je postal nevaren in nezaželen. Organizacija ni imela dovolj močnih mehanizmov korporativnega upravljanja, ki bi ločevala strokovno delo od politike.
Sistemska škoda in škoda za ugled in zaupanje
Odstop ključnega človeka tik pred volitvami je dodatno razkril obstoječa nesoglasja v vrhu glede transparentnosti, financiranja, sodelovanja z nacionalnimi zvezami. FIS v tej situaciji deluje zmedeno, razklano, nepregledno in nestabilno, kar je slaba popotnica za prihodnost organizacije, uresničevanje njenega poslanstva, ugled in zaupanje.
Krizne situacije niso pravočasno upravljali…
Dober krizni management bi terjal takojšnjo interno revizijo, skupno komunikacijo predsednika in odhajajočega direktorja, imenovanje človeka ali ekipe, ki bi stabilizirala situacijo ter jasen akcijski načrt za izboljšanje transparentnosti. Ker se nič od tega ni zgodilo, prevladujeta negotovost in kaos.
Vidik kadrovskega managementa: Izguba ključnega talenta in strukturne šibkosti
S kadrovskega vidika (HRM) primer jasno kaže na pomanjkljivo načrtovanje in upravljanje vodilnih kadrov na najvišji ravni.
Slabo načrtovano nasledstvo in razkorak v vrednotah
Lehmann je bil imenovan z velikimi obljubami o “novem začetku”, a nov začetek v primeru tako velikih razlik glede ključnih vrednot med ključnima človekoma v vrhu organizacije enostavno ni mogoč, saj onemogoča uspešno sodelovanje in kakršnekoli spremembe. Potrebna je jasna definicija kompetenc in vrednot za vodilne položaje.
Nerešen konflikt na vrhu
Različni pogledi na finančno realnost so strateškega pomena. Z ustreznimi mehanizmi (redni 1:1 sestanki, evalvacija, svetovanje, mediator), bi konflikt lahko evidentirali dovolj zgodaj in ga pomagali transformirati v konstruktivno rešitev. Odstop je najdražja in najslabša možnost.
Politični vpliv na strokovnost
Lehmann pravi, da zaradi političnega spopada pred predsedniškimi volitvami ni mogel več delovati neodvisno. To razkriva šibko kadrovsko politiko pri ločevanju strokovnega menedžmenta od politike v športni zvezi. Izvršni direktor potrebuje jasno definirano avtonomijo in zaščito.
Izguba človeškega kapitala
Odhod Lehmanna je velika izguba za FIS in odvrača potencialne prihodnje kandidate. Nacionalne zveze zdaj javno izražajo nezaupanje, kar otežuje kadrovanje.
Odstop ključnega človeka ni zgolj žalostna kadrovska epizoda, temveč simptom globljih težav organizacije: šibkega vodstva, pomanjkanja transparentnosti in prevlade politike pred strokovnostjo. Takšne pomanjkljivosti na področju kadrovskega in kriznega managementa imajo dolgoročne posledice. Zavzetost zaposlenih se zmanjšuje, učinkovitost pada, razpadajo strateška partnerstva, ugled in zaupanje. Če opažate tovrstno dogajanje v vaši organizaciji, ukrepajte takoj. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči hude zgodbe in negativno javno izpostavljenost in obvaruje in okrepi vas, vaše ljudi in vašo organizacijo. Zavzetost, odpornost in stabilnost se ne zgodijo sami od sebe.