Piše: Dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom v zahtevnih okoliščinah
Za zasvojene posameznike je njihov opoj daleč pomembnejši od poslanstva organizacije, delovnih obveznosti, odnosov, spoštovanja dogovorov ali česarkoli drugega. Zato jim ne bi smeli zaupati odgovornosti vodenja.
Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Adma, 2021. Pregledano in osveženo 2025.
Vsak tretji Slovenec pretirano posega po alkoholu, vsak deseti je z alkoholom zasvojen. Če temu prištejemo še zlorabo drog, zdravili in drugih substanc ter dodamo še nekemične zasvojenosti, se je smemo slepiti, da v naših delovnih okoljih tega ni. Zasvojeni sodelavci so med nami in njihova odvisnost ne vpliva samo na njihova življenja in življenja njihovih bližnjih, pač pa je uničujoča tudi za organizacijsko kulturo, delovne odnose in poslovne rezultate.
Nič takega.
Na papirju so stvari jasne. Zakon o varnosti in zdravju pri delu narekuje,da delavec na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Tako piše tudi v vaših internih aktih o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc na delovnem mestu. Opredeljeni so postopki in načini preverjanja in ukrepanja v primeru suma, da zaposleni opravlja delo pod vplivom alkohola ali drugih substanc in seveda so jasne tudi sankcije.
Dežela Le pij, le pij, pa drugega nalij.
A ničelna toleranca do alkohola na delovnem mestu lahko pade v vodo v okolju, ki se ponaša, da prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju vsako leto skoraj 90 litrov piva, skoraj 50 litrov vina in več kot 2 litra žgane pijače. “Normalno” se nam zdi, da mora človek, ki hodi pijan v službo (oz, pije kar tam) dobiti še drugo, tretjo, deseto priložnost. Še raje pa, ko se na delovnem mestu srečamo z opitim človekom iz oči v oči, pogledamo stran, da ne bi imeli sitnosti. Morda ne v proizvodnji, tam hitro poskrbimo, da pooblaščena oseba opravi alkotest in da se od alkoholika po dveh kršitvah poslovimo. V pisarnah pa postanemo neverjetno razumevajoči in naši bomo sto in en izgovor, da ne bo potrebno ukrepati. Pokrivali bomo alkoholne izpade, konflikte, tvegane odločitve, izostanke, bolniške, slabšo storilnost. Iskali in našli bomo izgovore za odhode sodelavcev, ki tega ne morejo več prenašati. Šepetali bomo o kričanju na sodelavce in stranke, treskanju z vrati, površno opravljenem delu. Okrog zasvojenih sodelavcev bomo hodili po prstih, da jih ne bi vznemirili in hvaležni bomo za vsak dan brez ekscesa – do naslednjega izpada.
Če je na delovnem mestu alkohol na dosego rok in je zloraba alkoholnih pijač nesankcionirana, to lahko vpliva na posameznikovo porabo alkohola, na vzorce pitja, na varnost in zdravje pri delu ter splošno produktivnost na delovnem mestu. Prizadevajmo si za organizacijsko kulturo, ki bo spodbujala varno delovno okolje, zdrav življenjski slog in odgovorno vedenje – tudi v odnosu do alkohola.
Na zdravje.
Čudili se bomo, kako imajo lahko vodilni tako izjemno toleranco do zasvojenih sodelavcev in finančnih posledic, ki jih njihova nezmožnost premišljenih, treznih odločitev prinaša organizaciji. In potem bo šef poklical v tajništvo in naročil še “nekaj močnejšega” zase in sodelavka mu bo na sestanek sredi delovnega dne prinesla energetske in žgane pijače, ki morajo biti vedno na zalogi in samoumevno nalila šefu do roba, kot da naliva čaj. Ali pa bo šef preprosto odprl predal in si sam dolil tisto, kar potrebuje. Ob tem bo zbijal šale, da je to najboljše razkužilo in ponudil še nam. Odklonili bomo in šef bo dejal, da bo pil še na naše zdravje. In ko bomo odšli, bo nazdravil novi skupini in skupini za njo. In ko bodo vsi odšli, bo nazdravljal lepemu vremenu in dobri letini in lepoti stvarstva. In potem ga bo nekdo zapeljal v njegov prazen dom, kajti nobena družina tega ne zdrži. Razumeti moramo, da tudi organizacija ne.
Če vodja zlorablja alkohol, droge in/ali druge prepovedane substance, ima to številne škodljive posledice:
🔴 Dolgoročne posledice za posameznika, ki ima težave z zasvojenostjo:
- Kronične zdravstvene težave – bolezen jeter, srca, živčevja, duševne motnje, odvisnost.
- Duševne motnje – depresija, anksioznost, izgorelost.
- Socialna izolacija – propad odnosov, izguba podpore, občutek sramu, zavrnitve.
- Zmanjšane karierne možnosti – izgubljena delovna mesta, otežen ponovni vstop na trg dela.
- Finančne težave – dolgovi, izguba dohodka.
- Odvisnost – razvoj dolgotrajne fizične in psihične zasvojenosti.
- Kazenske posledice – prometne nesreče, nasilje, zloraba položaja ali sredstev.
🔴 Za sodelavce:
- Stres in napetost – zaradi nepredvidljivega obnašanja vodje.
- Strah pred sankcijami ali maščevanjem – zaposleni se bojijo prijaviti težave.
- Pomanjkanje zaupanja v vodstvo in sistem.
- Povečana anksioznost in občutek nemoči sodelavcev – zlasti v primeru verbalne agresije ali čustvene manipulacije.
🔴Neposredne posledice za delo zaposlenih:
- Nepravično ocenjevanje in napredovanje – zaradi osebnih preferenc, slabe presoje ali opitosti.
- Večja delovna obremenitev drugih – ker vodja ni zmožen opravljati svojih nalog, te prenaša na podrejene.
- Ovirano reševanje težav – zaposleni se nimajo kam obrniti, ko pride do težav.
- Tveganje za fizično ali verbalno zlorabo – v hujših primerih, zlasti ob rednem opijanju, zlorabi drugih substanc.
- Negativen zgled – toleranca do zlorabe pri vodji lahko normalizira neprimerno vedenje.
🔴 Za delodajalca in delovno okolje:
- Padec produktivnosti – zaradi pogostih izostankov in zmanjšane učinkovitosti.
- Povečana nevarnost nezgod pri delu – ogrožena varnost zaposlenega in sodelavcev.
- Višji stroški bolniških odsotnosti – daljše bolniške zaradi zdravljenja in okrevanja.
- Slabši delovni odnosi – konflikti, zmanjšano zaupanje, negativno delovno vzdušje.
- Negativen vpliv na ugled podjetja – pri stiku s sodelavci, s strankami ali poslovnimi partnerji.
🔴 Za družbo kot celoto:
- Povečani stroški zdravstva in socialnih služb.
- Večja stopnja brezposelnosti in socialne izključenosti.
- Dolgoročne posledice za družine zaposlenih (zlasti za otroke).
- Zmanjšana splošna varnost v skupnosti.
Odvisnost ne zmore voditi.
Organizacija bo porabila veliko časa in energije za gašenje požarov, kriznih situacij, popravo slabih odločitev, nenehnih slabih odnosov, ponavljajočih se konfliktov, nenehnih pritožb kupcev, nemotiviranosti ekipe, visoke fluktuacije. Ob tem ne bo nikoli niti z besedo naslovila slona v sobi, torej alkohola ali druge odvisnosti, ki je zameglila in resno ogrozila možnost sprejemanja premišljenih odločitev in graditve organizacijske kulture spoštovanja, zaupanja in varnosti. Kajti odvisnost je impulzivna, agresivna, brezkompromisna, tvegana in živi le za ta trenutek in za naslednji odmerek česarkoli že, in nikakor ne za strategijo, vizijo, poslanstvo in poslovne cilje organizacije. Zasvojenost ne zmore voditi – še sebe ne. Kar se seveda pozna na vsakem koraku. Če mora posameznik poleg bremena odvisnosti nositi tudi breme vodstvene funkcije, ni prav nobene možnosti, da bi se to lahko nekako izšlo. Obenem je zelo malo možnosti, da bi odvisnost na vodilnem delovnem mestu sodelavci lahko pravočasno prepoznali. Vodje imajo fleksibilne delovnike, višji življenjski standard, malo neposrednega nadzora in več možnosti, da odvisnost ostane skrita oz. razumljena znotraj nacionalnega karakterja. In tudi, če ne, sodelavci v skrbi za svojo poklicno prihodnost ne bodo ničesar rekli zoper vodilne, vplivne posameznike, ki se utapljajo v omami in s svojim ravnanjem ogrožajo kolektiv ter ugled in prihodnost organizacije.
Pomoč ali odhod.
Samo dve možnosti sta. Sodelavci, ki imajo težave z odvisnostjo, morajo poiskati pomoč in pri tem jih organizacija lahko stoji ob strani, oz. se moramo od njih posloviti. Predstavljajo namreč izjemno tveganje za organizacijo in povzročajo veliko bolečine in trpljenja. Zato odvisniku nikoli ne bi smeli zaupati tako pomembne odgovornosti, kot je odgovornost vodenja sodelavcev, dokler v letu, dveh ne dokaže, da zmore obvladovati odvisnost, skrbeti zase in za svoje bližnje ter delovati v dobro sodelavcev in vaše organizacije.
Če bi se testirali tudi na alkohol in droge …
V času epidemije je imel delodajalec dvakrat tedensko dostop do rezultatov testiranja sodelavcev. Pomislite, kako bi številka pozitivnih dandanes poskočila, če bi bila v družbenem interesu primerljivo široka in pogosta uporaba testov na alkohol, droge in druge prepovedane substance. Pomislite kdaj na omenjena tveganja odvisnosti, ki resno ogrožajo vrednote in poslovne cilje vaše organizacije in ukrepajte, preden bo prepozno. Predvsem pa ne pomagajte pri prikrivanju odvisnosti na delovnem mestu, kjerkoli naletite nanjo. Kjerkoli. Tudi, če je to pisarna vodilnega sodelavca.