Koliko trpkih zgodb ob zaključku leta, ko se približujejo praznična druženja kolektivov… Na dan privrejo povzročene krivice, dolgo zatajevane bolečine, žal besede, ranjeni odnosi, nezaupanje in drugo gorje. Vsi skupaj združeni v nikoli slišani priprošnji za boljše odnose.
Narišite si novoletno zabavo…
»Narišite si novoletno zabavo. Slabo mi je ob misli na prisilno praznično druženje in zlagane objeme in stiske rok,« v teh dneh slišimo glasove mnogih, ki so ujeti v ranjene kolektive in zaman iščejo nove poti zase. Ostajajo v kolektivih, kjer ni spoštovanja, zaupanja in varnosti in samo čakajo, od kje bo priletelo. Da bi lažje zdržali, mojstrsko razvijajo uničujoče samopreživetvene prakse in se izmenično zatekajo v bolezen, cinizem, sovraštvo, razdiralnost, uporništvo in druga (samo)uničujoča delovanja, ki razžirajo in podirajo tudi vse okrog sebe.
Pa srečno novo leto…
Ne poznajo in niso doživeli drugačnega odnosa, zato sodelavci drug drugemu povzročajo gorje, vsem skupaj pa gredo na živce vodstvo, delo in uporabniki. »Nesposobni, neučinkoviti, nevredni zaupanja,« zaposlenim vračajo neizkušena vodstva. V viziji, poslanstvu in letnem poročilu je to sicer zapisano drugače, a papir, za razliko do ljudi, marsikaj prenese. In ker je konec leta vendarle konec leta, si bodo vsi skupaj nadeli praznične maske in odkljukali dedka mraza za otroke zaposlenih in novoletno druženje za kolektiv. Potem pa naprej po starem. Nezaupanje, nezmožnost sodelovanja, anonimke… Srečali se bomo v kriznih situacijah, aferah in drugih hudih zgodbah, ki se rojevajo iz bolečine ranjenih odnosov. Delovnih kolektivov namreč nihče ne more prizadeti tako, kot se lahko ranijo med seboj. In noži so že nabrušeni…
Saj po novem letu boljše bo…
Novoletna druženja niso rešitev za ranjene odnose v kolektivih. Stiske in zamere se v neiskrenih, praznih prazničnih druženjih s sodelavcih še poglabljajo. Dokler v organizacijah ne bomo zgradili okolja, kjer bodo vodstva zmogla in znala voditi in kjer bodo zaposleni spoštovani in cenjeni in bodo sčasoma tudi sami zmogli spoštovati, je vsaka praznična pentljica zaman. Ne vežite pentljic na ranjene odnose. Nobene bližnjice ni. Čisto zares bo treba na dolgo pot grajenja odnosov, zaupanja, spoštovanja, varnosti. Pri tem vas lahko podpremo.
Prelomne spremembe
Ne, pomanjkanja ali odsotnosti ustreznega vodenja, usmeritev, vrednot in smisla ni mogoče urediti tako, da sodelavce sem in tja peljemo na sladoled in dodamo še eno kepico, če obljubijo, da se bodo odslej lepo obnašali. Razumeti moramo, da obstajajo globlji vzroki za težave v kolektivu, zato moramo, da bi lahko pomagali kolektivu, najprej pomagati vodstvu, da spozna resnične vzroke in se nanje odzove z ustreznimi sistemskimi rešitvami, ki praviloma v prvi vrsti terjajo spremembo vodenja. Razumeti moramo, da bodo le dobro premišljene sistemske rešitve kos resničnim vzrokom za težave v kolektivu. Ti vzroki so nemalokrat zakopani tako globoko, da se jih organizacija morda sploh ne zaveda več in je pozorna le še na posledice, t.j. na neustrezno delovanje v kolektivu, kjer so se razvile uničujoče samopreživetvene prakse. Izmikanje, bojkotiranje, spletke, prežanje na napake drugih, slaba produktivnost, beg v bolezen, odsotnost sodelovanja, zaupanja, motivacije… A takšno delovanje kolektiva je posledica in ne vzrok. Nefunkcionalno delovanje kolektiva terja izboljšanje procesov vodenja organizacije. Pred kakršnimkoli usposabljanjem kolektiva je potrebno delo z vodstvom.
Nemogočih sodelavcev je malo
Res so lahko v kolektivu tudi sodelavci, ki ne želijo ali ne zmorejo sodelovati in potrebujejo zdravstveno, psihosocialno ali kakšno drugo pomoč, nekateri tudi drugo delovno mesto ali okolje. Te težave lahko vodstvo odpravlja individualno, z vsakim prizadetim posameznikom. Ko pa je v težavah pretežni del kolektiva in organizacija kot taka, pa ne moremo zamahniti z roko, češ, nemogoči ljudje v kolektivu. Nasprotno. Nemogočih ljudi je malo. In še manj jih bo, ko bo vodstvo osvojilo in okrepilo potrebna znanja in izkušnje na področju vodenja kolektiva in organizacije, si prizadevalo za ustrezne odnose in vzpostavilo stabilnejše, varnejše delovno okolje, kjer se ljudje ne bodo bali drug drugega in sebe.
Je pri vas drugače?
Se v teh žalostnih in žal zelo pogostih zgodbah niste prepoznali, saj je vaš kolektiv zdrav in povezan, vodstvo pa zaposlene angažirano, zavzeto in pošteno vodi novim ciljem naproti? Iskreno vam čestitam. Negujte te lepe in zdrave odnose še naprej in se zavedajte, da so dobri odnosi, spoštovanje in zaupanje redka dobrina in nekaj najbolj dragocenega za vsako organizacijo, vsak kolektiv in vsakogar med nami.
Ranjeni odnosi? Težave v kolektivu? Hude zgodbe? Najhitrejša pot do nas: 
041 773 540 
info@urednica.si
Pri povzemanju naših vsebin, prosimo, navedite vir in povezavo. Sicer pa smo veseli, če pomembne vsebine najdejo pot.
Če vas vsebina nagovarja, na spodnji povezavi prisluhnite še kratkemu pogovoru o ranjenih odnosih v kolektivih za Dnevnik Televizije Slovenija (klik na fotografijo):
ter prisluhnite podcastu Tandem, kjer je tekla beseda o odnosih, vodenju, zaupanju, organizacijski kulturi, upravljanju ugleda in kriznih situacij v poslovnih okoljih (klik na fotografijo).
