Podobno nemočen, kot je pacient v svoji bolezni, je nemočen zdravnik, soočen z medijsko afero. Ko postane slaba novica dneva, se proti temu ne more in ne zna boriti. Tudi, ko je vihar mimo, je afera kot temen oblak nad njegovim življenjem in delom.
Javni pritisk ob siloviti medijski aferi je namreč tako hud, da tudi vsega vajeni politiki priznajo, da je bilo vse skupaj prehudo zanje osebno in za njihove družine. Tudi za vsega hudega vajenega zdravnika, soočenega s povsem neznano situacijo in vsemi njenimi posledicami, je to neizbrisna, grenka izkušnja, ki ga bo bremenila še leta; tudi tedaj, ko bodo celo njegovi kolegi in znanci na vse skupaj že pozabili oziroma se bodo le še bežno spominjali nekaterih obrisov.
Pretresljivo je, kako slabo so upravljane krizne situacije v zdravstvu, in kako zelo sami so zdravniki, ko postanejo slaba novica dneva. Pa naj gre za zdravnike, zaposlene v javnih zavodih, pri koncesionarjih, ali za koncesionarje in zasebnike same – slednji poleg moralne utrpijo še nezanemarljivo poslovno škodo.
Zdravnik ostane sam, brez pomoči
Ko zdravnik postane slaba novica dneva, se od njega vse prevečkrat pričakuje, da bo nastalo situacijo razrešil sam. Tako se mora marsikateri zdravnik kar sam soočati z medijskimi, političnimi in strokovnimi pritiski, z vprašanji novinarjev, kriminalistov, sodnikov, pacientov, svojcev …
To, da je, ko je bilo najhujše, ostal sam, pretrese slehernega zdravnika, zlasti zaposlene v javnih zavodih in pri koncesionarjih, ki so se zanašali na pomoč in podporo delodajalca. Ker je ne dobijo, se praviloma zatečejo v defenzivno medicino ali pa se od poklica zaradi okoliščin, ki ne zagotavljajo nobene varnostne mreže, celo poslovijo. Ko govorimo o varnostni mreži, seveda nimamo v mislih pometanja stvari pod preprogo, potrebna pa je osnovna podpora zdravniku, ki se v krizni situaciji, v kateri je (tudi) sam prizadet, ne more znajti sam.
Še posebej hudo je, če se spnejo kapitalski, politični in medijski interesi. V takšnih primerih smo priča neverjetnim situacijam, ko se odvrtijo novinarske konference, obremenilne izjave ključnih akterjev v zdravstvu, vrstijo se dramatični zapisi v medijih – vse to, še preden kdor koli od naštetih sploh spregovori z zdravnikom in preveri, kaj se je pravzaprav zgodilo. Novinarji poročajo, kar so slišali, prizadeti zdravnik, ki kot druga žrtev sploh ne bi smel stopiti pred medije, sploh pa ne sam in brez temeljitih priprav, pa s svojim neveščim odzivom situacijo le še poslabša.
Nekatere ujamemo v prostem padu
Ko takšnega zdravnika strokovnjaki za krizno komuniciranje v zdravstvu ujamemo v prostem padu in mu pomagamo skozi pasti, ki jih kot zdravnik ne more poznati in se jim sam nikakor ne more izogniti, se morebitni generatorji medijske afere in njihovi pomočniki hitro razkrijejo, saj javna rehabilitacija zdravnika ni bila v njihovem načrtu. Ker pa krizni komunikatorji v zdravstvu zelo dobro razumemo in upravljamo krhke in nestabilne odnose, ki se prepletajo med družbo, zdravstvom, politiko in mediji, z bolniki in zdravstvenimi organizacijami v središču, je tudi v teh primerih prizadetim mogoče hitro in učinkovito pomagati.
Na afere se pripenjata politika in kapital
V Sloveniji smo tudi v zdravstvu vedno pogosteje priča javnim pogromom. Politika in kapital v ta namen navadno uporabita neizkušene pisce, ki opravljajo novinarsko delo, ne da bi poznali novinarstvo in zdravstvo, in so zato lahek plen. Zgodi se celo, da vpliva politike in kapitala medij sploh ne zazna – tako, denimo, uredniki dolgo ne opazijo, da je oseba, ki so ji zaupali novinarsko delo, le uresničevalec interesa politike in/ali kapitala. Prav tako se mediji ne ukvarjajo z vprašanjem, kaj se bo zgodilo s strokovnjakom, katerega ime je tedne dolgo slaba novica dneva. Biznis je biznis in dramatični naslovi se dobro prodajajo. V olajšanje je, da novinarji, ki pokrivajo zdravstvo, svoje delo opravljajo pošteno in profesionalno. Ni pa seveda mogoče od njih pričakovati, da bodo zdravnika reševali iz krizne situacije – novinarji imajo druge vloge in naloge.
Pravočasno po pomoč kriznega komunikatorja
V trenutkih, ko se kažejo prvi znaki medijske afere, katere glavni akter bi lahko postali sami, je profesionalna pomoč kriznega komunikatorja v zdravstvu nadvse dragocena in stroškovno učinkovita. Z ustreznim upravljanjem krizne situacije namreč ohranja vrednost vašega ugleda in stabilnost vašega poslovanja. Težava je, ker bližajoče se medijske afere najverjetneje ne boste zaznali pravočasno. S posameznikom, ki se mu bliža medijski tornado, je kot s prevaranim zakoncem – navadno je med zadnjimi, ki ugotovi, kaj se mu dogaja. Tako še v trenutku, ko so zamujene vse priložnosti, upa, da se bo vse dobro izšlo in da bo pravica zmagala. Držimo pesti za pravljice s srečnim koncem, vi pa z ustrezno komunikacijsko podporo le poskrbite, da boste lahko čim bolj nemoteno opravljali svoje delo, ter da ob morebitni krizni situaciji, ki bi se lahko razvila v medijsko afero, ne boste niti za trenutek sami.
Damjana Pondelek, svetovalka za krizno komuniciranje, direktorica
Urednica, d.o.o. • Ljubljanska cesta 4 c • 1241 Kamnik
t: 059/040 228 • f: 01/300 77 80 • GSM: 041/773 540 • e: info@urednica.si
www.urednica.si • FB: www.facebook.com/Urednica