Porušeni odnosi med sodelavci vodijo v krizno situacijo

Krizna komunikatorka: Zdravi zdravstveni timi bodo prepoznali rušilne sodelavce

Pogovarjala se je Tjaša Doljak, STA 

Ljubljana, 22. maja – Krizna komunikatorka Damjana Pondelek, ki je pomagala sodelavcem zdravnika Radana po razkritju suma umorov, opozarja na pomen odnosov med zaposlenimi. Zdravi zdravstveni timi bodo prepoznali in izločili rušilne sodelavce s hudimi osebnostnimi motnjami, meni. Kritična je do vodstva UKC, ki je javno izpostavilo posamezne zaposlene na kliniki.

Pondelkova je na povabilo zbornice zdravstvene in babiške nege ter nevrološke klinike po izbruhu zgodbe o zdravniku Ivanu Radanu, ki mu policija med drugim očita umora sedmih bolnikov na kliniki, pomagala zdravstvenemu timu s klinike, v katerem je delal Radan, da so po tej preizkušnji lahko nadaljevali poklicno in osebno življenje.

Delo v zdravstvu zaposlenim nalaga veliko bremen, včasih več kot jih zmorejo. Zato so odnosi med zaposlenimi vsak dan na preizkušnji. Še zlasti to velja za nujno medicinsko pomoč in oddelke intenzivnega zdravljenja, kjer si življenje in smrt nenehno podajata roke, je v pogovoru za STA opozorila krizna komunikatorka Damjana Pondelek.

Da bi lahko bolnikom zagotovili kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, je ključno, da zaposlenim omogočimo, da so v medosebnih odnosih varni, razumljeni, spoštovani, da se pri svojem delu počutijo kot ljudje, opozarja Pondelkova. Za ustrezne odnose v timih pa je po njeni oceni odgovorno vodstvo – od najožjega vodstva tima do vodstva bolnišnice -, ki mora prvo postaviti zgled s svojim odnosom do zaposlenih. “Pozabljamo, da se humanizacija v zdravstvu začne v odnosu vodstva do zaposlenih,” pravi Pondelkova.

Ob tem opozarja na vlogo vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC): “Izključno vodstvo bolnišnice je zdaj tisto, ki mora javnosti pojasniti, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Nedopustno je, da se prizadete in vidno pretresene zaposlene vodi na novinarske konference. Prizadeti zdravstveni tim zdaj potrebuje predvsem mir, čas in strokovno pomoč, da si opomore.”

Po mnenju Pondelkove imamo v Sloveniji “značilno težavo”, da so na vodilna mesta vse prevečkrat imenovani oz. postavljeni ljudje brez vodstvenih znanj. “V zdravstvu je to še poseben problem, saj se nezmožnost vodstev, da bi vodili time in konstruktivno razreševali težave v delovnem okolju, odrazi v konfliktnih, napetih, nezdravih odnosih med zaposlenimi, kar pa ima zelo hitro posledice za zdravje in varnost bolnikov,” pravi krizna komunikatorka.

Zdravi zdravstveni timi, ki jih vodijo ljudje, ki znajo voditi in se zavedajo svoje vloge in odgovornosti, bodo po prepričanju Pondelkove hitro prepoznali in izločili rušilne sodelavce s hudimi osebnostnimi motnjami. “Ranjeni timi brez pravega vodstva pa tega ne bodo zmogli, kar lahko pripelje do neslutenih posledic tudi za bolnike in njihove svojce,” opozarja.

Vodstva zdravstvenih ustanov in timov imajo torej odgovornost in dolžnost, da uravnavajo delovanje timov in odnose v njih, dodaja. Prav tako je izključna odgovornost vodstva posamezne zdravstvene ustanove, da se odgovorno sooči s krizno situacijo, do katere porušeni odnosi v zdravstvenem timu prej ali slej pripeljejo.

Pondelkova opozarja, da bo treba v zdravstvu opustiti kulturo strahu in si na vsakem koraku prizadevati za kulturo varnosti, spoštovanja in zaupanja, da bi lahko zaposleni v zdravstvu konstruktivno razreševali konflikte in opozarjali na ravnanja in posameznike, ki jim ni mesta v zdravstvu. Predvsem bo to po njeni oceni treba storiti v odnosu do zaposlenih in med njimi.

“Tudi to je odgovornost celotnega vodstva. Seveda pa je tukaj tudi odgovornost odločevalcev, ki imajo možnost, dolžnost in odgovornost krojiti zdravstveno politiko na način, da se vzpostavlja boljši zdravstveni sistem in s tem večja varnost za zaposlene v zdravstvu in posledično za bolnike in njihove svojce,” še dodaja Pondelkova.